RASTLINSKA VLAKNA
Za vsa rastlinska vlakna drži, da so visoko trdna, kar zagotavlja trpežnost in dolgo življenjsko dobo izdelkov. Celulozna vlakna imajo slabe elastične lastnosti, zato se rade mečkajo. Prav tako celulozna vlakna vpijajo vlago in znoj, zato so izdelki prijetni in udobni za uporabo.
Smith, A. (2014). Šivanje. Popolna izdelava oblačil. Orodja in vse tehnike. Ustvarjalni izdelki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bombaž poznamo od leta 3000 pr.n.š. – uporabljali so ga že Egipčani in zgodnje kitajske civilizacije. V Evropo je prišel leta 1440. Nekateri ga imenujejo tudi »belo zlato« in je najbolj razširjeno rastlinsko vlakno. Poznamo različne vrte bombaža z različnimi lastnostmi, ki so odvisne od pogojev rasti. Je zelo trdno (v mokrem stanju se trdnost še poveča), vpojno, udobno in lahko vlakno.
Lan je najstarejše tekstilno vlakno, ki ga ljudje poznajo že od leta 5000 pr.n.š.. Gre za tekstil iz vlaken lanene rastline, ki ima kot pridelek zelo majhen vpliv na okolje in zahteva majhne količine vode. Lan je 100 % naravna, biorazgradljiva tkanina. Ima lep lesk, vlakno je močno in prijetno ter ima naravno svetlorjavo barvo.
Ramija sega v leto 5000 pr.n.š. Uporabljali so jih za povoje mumij faraonov. Ramija ima svilen lesk, njena vlakna so trdna, zato so izdelki trpežni. Uporablja se za širok izbor oblačil ter za dekorativne namene.
Juta izvira iz tropskih in subtropskih delov Azije, Avstralije, Amerike in Afrike. Še posebej je razširjena na območju Bangladeša, v Indiji. Večinoma se uporablja za različne dekoracije, okrasne nadprte, vrečke idn. Poleg industrijskih namenov, se uporablja tudi kot tehnična tekstilija, v tapetništvu, kmetijstvu …
Volno so poznali že v pozni kameni dobi, približno 3000 let pr.n.š. Kasneje so z njo trgovali tudi Feničani, približno 700 let pr.n.š. Pridobiva se z rezanjem in česanjem živalskih dlak. Najpogosteje uporabljena je ovčja volna, uporablja pa se tudi dlaka koz, zajcev, lam, alpak itn. Površina volne je luskasta, zato se vanjo ujame več zraka – kar pojasnjuje dejstvo, da so volnena oblačila topla. Volnena vlakna ne gorijo in so zelo prožna. Volna je občutljiva za pranje, zato je priporočljivo izdelke čistiti v čistilnici.
Svilo poznamo od leta 2640 pr.n.š. Legenda o izumu svile govori kitajski princesi Si-Ling-Chi, ki se je igrala s kokonom sviloprejke. Ta ji je padel v skodelico vročega čaja. Ko ga je je poskušala potegniti ven, je iz skodelice potegnila dolgo nit. Svila je zelo fino vlakno, njeni izdelki so tanki in lahki.
ŽIVALSKA VLAKNA
Vir živalskih vlaken so dlake in izločnine. V primerjavi z rastlinskimi, so živalska vlakna manj trdna, trdnost pa se v mokrem še zniža. Tudi beljakovinska vlakna so vpojna, zato so njihovi izdelki udobni. Le-te lahko tudi barvamo v različne barve. Vlakna gorijo počasi z ugašajočim plamenom. Vlakna imajo slabo toplotno prevodnost, zato so izdelki to topli.
Vir : Smith, A. (2014). Šivanje. Popolna izdelava oblačil. Orodja in vse tehnike. Ustvarjalni izdelki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
