IZ NARAVNIH
MATERIALOV
Haffenden, V. in Patmore, F. (2013). Pletenje. Pripomočki, tehnike. Vzorci, izdelki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Viskoza je proizvedena iz naravne celuloze – najpogosteje pridobljene iz lesa iglavcev, lahko pa tudi iz lanu, konoplje, bombaža. Ta vlakna so 100% biorazgradljiva. Po svojih lastnostih spominja na svilo.
Liocelna vlakna so viskozna vlakna najnovejše generacije, saj so izdelana po ekološkem postopku. Ta vlakna imajo značilen lesk, ki spominja na lesk svile. Liocel so prvi razvili angleški znanstveniki iz Courtaulds Fiber leta 1988. Uporablja se za šivanje oblačil, spodnjega perila, posteljnine.
Triacetatna vlakna so ena najšibkejših kemičnih vlaken. Prvič so jih izdelali leta 1869 v Nemčiji. Med 1. svetovno vojno so ta vlakna uporabljali za izdelovanje vodoodpornih prevlek za krila britanskih in francoskih letal. Danes se uporablja predvsem v oblačilni industriji, za vrhnja oblačila in pletenine, podloge in kravate, ter za modne dodatke.
Umetno svilo poznamo od leta 1884, ko jo je francoski kemik in industrialec Hilaire de Chardonnet prvi predstavil na pariški razstavi. Gre za prvo komercialno umetno vlakno.
Poliestrna vlakna so pričeli množično proizvajati po drugi svetovni vojni. Narejena so iz plastike, zato imajo njegovi izdelki zelo dobre uporabne lastnosti: visoko trdnost, odpornost na drgnjenje, elastičnost, se ne mečkajo. Uporabljamo jih za izdelavo vrhnjih oblačil, pletenin, različnih športnih oblačil; v gospodinjstvu pa za šivane odeje in posteljnino.
Polipropilna vlakna so narejena iz plastike in so popolnoma vodoodporna. Polipropilen skozi svoja vlakna mokroto odvaja na površino, kjer lahko izhlapi.
Klorovlakna so sintetična vlakna, ki imajo gladko površino in so na otip prijetna. Uporabljamo jih za različna športna oblačila, za negorljive tekstilije (npr. obloge za avtomobilske sedeže, dekorativne tekstilije za javne prostore, zaščitna oblačila), medicinske (ortopedske) tekstilije, tehnične tekstilije (mreže proti komarjem, filtre) in modne dodatke. Pogosto se klorovlakna uporabljajo v kombinaciji z drugimi vlakni, npr. z akrilnimi vlakni (PAN) lahko ustvarimo odlične izolacijske lastnosti, ki jih lahko uporabimo pri izdelavi termičnega spodnjega perila.
Elastan so vlakna, ki so sestavljena iz trdih in mehkih delov z izredno elastičnimi lastnostmi (vlakna se po raztezanju povrnejo v prvotni položaj). To sintetično vlakno se običajno dodaja drugim tkaninam za večjo prožnost. Uporabljamo ga za izdelavo različnih vrst oblačil in modnih dodatkov.
S proizvodnjo prvih akrilnih vlaken Orlon je pričelo ameriško podjetje DuPont v 40. letih prejšnjega stoletja. Akrilna vlakna so mehka in imajo podobne lastnosti kot volna. Iz tega razloga jih pogosto uporabljamo za izdelavo različnih oblačil, preprog ter pletenin, kot so puloverji in nogavice.
Poliamidna vlakna so ena najpomembnejših kemičnih vlaken iz sintetičnih polimerov. Po kemični sestavi so podobna živalskim vlaknom. Prvotno so bila ta vlakna izdelana kot alternativa svili. Najbolj znano trgovsko ime za poliamid je Nylon. Poliamidna vlakna se uporabljajo za izdelavo kopalk, spodnjega perila, oblačil za prosti čas ipd.
UMETNA
VLAKNA
Ganderton, L. (2008). Ročne spretnosti. Koraki, tehnike, praktični izdelki. Ljubljana: Mladinska knjiga.
PRIDELAVA NAJLONA
Najlon je poliamid, ki ga lahko narediš tudi v šolskem laboratoriju.
Pribor Kemikalije
2 čaši 50 mL 10 mL 10% NaOH
steklena palčka 10 mL cikoheksana
pinceta 1 g 1,6-heksandiamina
2 mL adipilklorida
Postopek
1. V prvo čašo damo 20 mL raztopine NaOH in dodamo 1 g 1,6-heksandiamina ter dobro premešamo,
dobimo raztopino 1.
2. V drugo čašo damo 20 mL cikloheksana, dodamo 2 mL adipilklorida in premešamo, dobimo raztopino 2.
3. Raztopino 2 ob steni previdno vlijemo v raztopino 1 in počakamo približno 1 minuto.
4. Na fazni meji tekočin prične nastajati polimer, ki ga s pinceto primemo in polimerno nit začnemo
navijati na stekleno palčko ter speremo pod tekočo vodo.
Wissiak Grm, K. (2013). Kemija v življenju: Osnove Kemije II z navodili za vaje. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Sinteza najlona by Fakulteta za tehnologijo polimerov is licensed under CC BY 4.0
